Kreativni razred, 23. maj ― Razmišljanja o naši prihodnosti so me spodbudila, da  posredujem svoj razmislek za prilagoditev Slovenije na dane gospodarske razmere v svetu, kolikor ga lahko kot slikarka in ilustratorka na preprost način sporočim. Za reševanje našega gospodarstva bi bilo dobro prilagoditi visoko šolstvo na način, da bi na fakultete vpeljali poleg rednega študijskega programa še obvezne strokovne izbirne predmete. Če študiraš arhitekturo, bi bil obvezni izbirni predmet lahko eden od praktičnih poklicev, ki se vežejo na to poklicno usmeritev. To je na primer lahko mizar, gradbeni tehnik, vodovodni inštalater in podobno. Če študiraš elektrotehniko, bi bil izbirni predmet lahko električar, tudi računalniški tehnik. Če študiraš socialno delo, bi bil izbirni predmet lahko medicinski tehnik, bolničar negovalec ali socialni oskrbovalec. Če študiraš slikarstvo, bi bil lahko izvirni predmet pleskarstvo, če študiraš agronomijo, bi bil lahko  izbirni predmet kmetovanje, sirarstvo in podobno. Ni potrebno iti daleč v našo zgodovino po dokaze, da kombiniranje praktičnega znanja in visoke teoretične izobrazbe rodi presežne inovacije. Naš sloviti arhitekt Plečnik se je najprej dobro usposobil za mizarja v očetovi delavnici, praktično znanje dela z materiali pa nadgradil z visokim študijem na Dunaju v vrhunske dosežke na področju arhitekture. Zdaj opazujemo, kako je Amerika ostala brez znanja, da doma ročno izdela svoje produkte in je tako postala odvisna od Kitajskih izvajalcev. S tem je uničila svojo industrijo in možnost za zaposlitev svojih državljanov. Tudi pri nas se vse usmerja v računalništvo, a če potem produkte na ekranu ne znamo udejanjiti v praksi, potem se nam bo zgodilo podobno kot Ameriki. Otroci pa imajo vse manj motoričnih spretnosti in izkušenj z delom z materiali, saj le tipkajo po mobilnih napravah.Računalniška delovana mesta so v veliki meri vezana na množičnost, ki jo prinaša globalizacija. Ta čas v EU dnevno prejemam ponudbe za usluge malih IT podjetij iz Anglije, In